Varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke

     

Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor in predstavlja pomembno čezmejno povezavo na železniški progi München–Salzburg–Ljubljana–Solun. Predor je bil predan v uporabo leta 1906.

V letu 2015 je bil podpisan Sporazum o skupnem načrtovanju varnostno–tehnične prenove železniškega predora med pristojnima ministrstvoma Republike Slovenije in Republike Avstrije. Na podlagi sporazuma je bil v letu 2016 podpisan dogovor o načrtovanju progovnega odseka Jesenice–Podrožca, skladno s katerim je izvedena varnostno–tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke.

Cilji projekta

  • izboljšanje varnostno–tehničnih razmer v predoru Karavanke,
  • izboljšanje varnosti železniškega prometa in potnikov,
  • zagotovitev hitrostnih parametrov za učinkovito delovanje železniškega tovornega prometa ter posledično tudi izboljšanje razmer odvijanja potniškega prometa, in sicer zagotovitev hitrosti do 120 km/h,
  • zagotovitev dviga kategorije proge na D4 (dovoljeni pritiski 22,5 t/os),
  • zagotovitev ustreznih železniških povezav s širšim evropskim prostorom.

Obseg del

V okviru varnostno–tehnične nadgradnje železniškega predora Karavanke je bila izvedena:

  • odstranitev dvotirne in izgradnja enotirne proge v predoru in na odseku proge od postaje Jesenice do postaje Podrožca,
  • izvedba »izvlečnega tira« v območju postaje Jesenice – ohranitev delne dvotirnosti,
  • izvedba sanacije poškodovanih delov konstrukcije predorske cevi,
  • ureditev ustreznega odvodnjavanja,
  • izvedba intervencijskih hodnikov po celotni dolžini predora,
  • ureditev vozne mreže,
  • ureditev signalno-varnostnih naprav za vodenje in zavarovanje železniškega prometa v predoru ter vzpostavitev APB,
  • ureditev sodobnih telekomunikacijskih sistemov,
  • obnova in restavriranje portala,
  • izvedba ustreznih sistemov za zagotovitev varnosti železniškega prometa s področja požarne varnosti v predoru in varnega ter učinkovitega reševanja v primeru nesreč.

Izvedba del: september 2020–november 2021 (glavnina del je bila izvedena v času popolne zapore proge od 5.10.2020 do 10.7.2021).

Financiranje projekta

Projekt je financiran s strani obeh držav, Avstrije in Slovenije. Ocenjena vrednost nadgradnje obstoječega železniškega predora Karavanke na slovenski strani znaša 79,31 milijona evrov z DDV. Zagotovljeno je tudi sofinanciranje z EU sredstvi v okviru Kohezijskih sredstev v višini 49,23 milijona evrov.

Za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije so bila Sloveniji in Avstriji odobrena EU sredstva iz Instrumenta za povezovanje Evrope v višini 2,97 milijona evrov, od tega je bila Slovenija upravičena do 1,47 milijona evrov.

i00581.png

Shematski zemljevid

Sprostitev železniškega prometa skozi predor Karavanke. Foto: Miško Kranjec

Nadgradnja predora Karavanke