Varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke

Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor in predstavlja pomembno čezmejno povezavo na železniški progi München–Salzburg–Ljubljana-Solun. Predor je bil predan v uporabo leta 1906.

V obstoječem železniškem predoru poteka elektrificirana dvotirna železniška proga, ki ne ustreza standardom o varnosti v železniških predorih, saj ne omogoča zadostnega svetlega profila glede na sodobne standarde evropskega železniškega omrežja. V letu 2015 je bil podpisan Sporazum o skupnem načrtovanju varnostno-tehnične prenove železniškega predora med pristojnima ministrstvoma Republike Slovenije in Republike Avstrije. Na podlagi sporazuma je bil v letu 2016 podpisan dogovor o načrtovanju progovnega odseka Jesenice–Podrožca, skladno s katerim se bo izvajala varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke.

Namen projekta

V okviru celovitega projekta varnostno-tehnične nadgradnje železniškega predora Karavanke se predvideva:

  • odstranitev dvotirne in izgradnja enotirne proge v predoru,
  • izvedba sanacije poškodovanih delov konstrukcije predorske cevi,
  • ureditev ustreznega odvodnjavanja,
  • izvedba intervencijskega hodnika po celotni dolžini predora,
  • ureditev vozne mreže,
  • ureditev signalno-varnostnih naprav za vodenje in zavarovanje železniškega prometa v predoru,
  • ureditev sodobnih telekomunikacijskih sistemov med centri vodenja železniškega prometa v predoru na slovenski in avstrijski strani ter železniškimi vozili,
  • izvedba ustreznih sistemov za zagotovitev varnosti železniškega prometa s področja požarne varnosti v predoru in varnega ter učinkovitega reševanja v primeru nesreč.

Cilji projekta

  • izboljšanje varnostno-tehničnih razmer v predoru Karavanke,
  • izboljšanje varnosti železniškega prometa in potnikov,
  • zagotovitev hitrostnih parametrov za učinkovito delovanje železniškega tovornega prometa ter posledično tudi izboljšanje razmer odvijanja potniškega prometa, in sicer zagotovitev hitrosti do 120 km/h,
  • zagotovitev dviga kategorije proge na D4 (dovoljeni pritiski 22,5 t/os),
  • zagotovitev ustreznih železniških povezav s širšim evropskim prostorom.

Časovnica

V letih 2017–2020 je predvidena priprava strokovnih podlag, projektne ter investicijske dokumentacije. Začetek izvedbe del je predviden v letu 2020, zaključek del pa predvidoma leta 2021.

Financiranje projekta

Projekt je financiran s strani obeh držav, Avstrije in Slovenije. Ocenjena vrednost nadgradnje obstoječega železniškega predora Karavanke, skupaj z investicijsko in projektno dokumentacijo, znaša 114,9 mio EUR, od tega bo delež Republike Slovenije predvidoma 49,6 mio EUR in delež Republike Avstrije 65,3 mio EUR.

Slovenija in Avstrija sta uspešno kandidirali na razpisu Evropske komisije za evropska sredstva iz finančnega programa  Instrumenta za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility) s prvim delom celovitega projekta za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije za izvedbo varnostno-tehnično nadgradnjo železniškega predora Karavanke. Sloveniji in Avstriji je bilo odobreno sofinanciranje z evropskimi sredstvi v višini 2,97 milijona evrov, od tega je Slovenija upravičena do 1,36 milijona evrov.

Shematski zemljevid

Za to publikacijo je odgovoren izključno avtor. Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo v njej navedenih informacij.