Čezmejna železniška povezava Trst–Divača

Pristojni ministrstvi za promet Slovenije in Italije sta na razpis Evropske komisije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T sredstva) v letu 2007 prijavili skupni projekt izdelave študij in strokovnih podlag za izvedbo nove železniške proge Trst–Divača. Evropska komisija je izdala Odločbo, s katero je odobrila sofinanciranje čezmejnega projekta.

Za sofinanciranje izdelave prostorske in projektne dokumentacije PGD so bila s strani Republike Italije in Republike Slovenije pridobljena TEN-T sredstva z odločbo z leta 2008 in spremembo odločbe v letu 2012 o dodelitvi finančne pomoči Skupnosti projektu skupnega interesa »Čezmejna železniška proga Trst-Divača: študija in načrt čezmejne železniške proge Trst–Divača–Ljubljana–Budimpešta–meja z Ukrajino« na področju čezevropskih prometnih omrežij (TEN-T). Delež sofinanciranja s strani TEN-T sredstev je znašal 50 %.

V letu 2014 sta Italija in Slovenija zavzeli skupno stališče, da je zaradi spremenjenih prometnih napovedi smiselno zamakniti gradnjo nove železniške proge Trst–Divača po letu 2030 (oz. do 2050) in začeti preverjanje variant nadgradenj obstoječe železniške proge Trst–Divača. Posledično je Evropska komisija izdala novo odločbo v letu 2015, s katero je sorazmerno znižala vrednosti finančne pomoči EU za izvedbo projekta. Končna vrednost sofinanciranja za obe državi je bila  5,19 milijona evrov.

V prvotni odločbi je bila kot zadnja aktivnost predvidena izdelava projekta za gradbeno dovoljenje, ta aktivnost je bila v novelirani odločbi Evropske komisije zamenjana z izdelavo študije variant za nadgradnjo obstoječe proge Trst–Divača. Zaradi spremenjenih prometnih napovedi je bilo smiselno prilagoditi časovnico izvedbe nove proge Trst–Divača.

Končni zadani in uspešno izvedeni cilji projekta »Študije in načrti za novo hitro progo Trst–Divača« (slovenski del) so tako bili:

  • izdelava feasibility študije z raziskavo možnih variant poteka nove proge (tehničnimi rešitvami) v koridorjih z vsemi spremljajočimi elaborati, ki so del take študije,
  • izdelava idejnega projekta kot osnovne strokovne podlage za izdelavo državnega prostorskega načrta (DPN) skupaj z vsemi drugimi strokovnimi podlagami, ki so potrebne za sprejetje Uredbe Vlade RS o DPN za novo progo Trst–Divača,
  • izdelava študije variant nadgradnje obstoječe železniške proge Divača–Sežana, za zagotovitev interoperabilnosti in izpolnjevanja TEN-T standardov za jedrno omrežje.

V času, ko so učinki gospodarske krize bistveno vplivali na obseg tovornega prometa na odseku železniške proge med Nabrežino in Divačo, je bilo nujno spremeniti prometne napovedi, kar je  ekonomsko upravičenost gradnje nove hitre proge zamaknilo v obdobje po letu 2030. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je do izgradnje nove proge gospodarno nadgraditi obstoječo dvotirno progo v skladu z mednarodnimi standardi interoperatibilnosti in tako zagotoviti nemoten in varen promet. Sredstva, ki so bila porabljena so zagotovila, da je izdelan idejni projekt bodoče nove proge in izveden ustrezen postopek  preveritve umestitve te proge v prostor. Na tej podlagi ni bistvenih zadržkov za izvedbo investicije po letu 2030.

Za umestitev nove proge v prostor, torej za vse aktivnosti pri vodenju postopkov državnega prostorskega načrta za novo progo med državno mejo z Italijo in Divačo ter za izdelavo študij, projektne dokumentacije in strokovnih podlag za DPN, je bilo v vseh letih skupaj investiranih 3,69 milijona evrov, od tega je bilo 1,32 milijona evrov sofinanciranih z evropskimi sredstvi.