UVEDBA DIGITALNEGA RADIJSKEGA SISTEMA (GSM-R) NA SLOVENSKEM ŽELEZNIŠKEM OMREŽJU

 

Trajanje: 2013–2017

Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju je za evropske in slovenske prometne koridorje izjemnega strateškega pomena. Nadgradnja analognega sistema je namreč bistveno povečala infrastrukturno zmogljivost in varnost železniškega omrežja ter nas postavila ob bok mnogim drugim evropskim državam, v katerih je sistem GSM-R že v uporabi. Hkrati smo z uvedbo sistema GSM-R na slovenskem železniškem omrežju sledili zahtevam direktive Evropske unije s področja interoperabilnosti govornega sistema za komunikacijo med vlaki, katere namen je vzpostaviti enoten sistem, ki ga bodo uporabljali vsi železniški operaterji v Evropi.

 

Kaj je sistem GSM-R?

Kratica GSM-R (Global System for Mobile Communications – Railway) pomeni »globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železnice«.

Brezžični sistemi so s hitrim tehnološkim razvojem postali stalnica v življenju ljudi. Gre za elektronska komunikacijska omrežja, ki informacije po prostoru prenašajo v obliki elektromagnetnega sevanja. Najpogostejši in ljudem najbolj poznani brezžični komunikacijski sistem je vsekakor omrežje mobilne telefonije GSM (nasledile so ga generacije UMTS, LTE, 5G). na podlagi katerega se je razvil GSM-R oz. globalni sistem železniške mobilne komunikacije, ki je prilagojen posebej za železniške potrebe. Postal je splošno veljavni standard, od leta 1997 pa njegovo uvedbo narekujejo tudi evropske direktive.

Sistem GSM-R je torej brezžični radijski komunikacijski sistem, ki preko baznih postaj in repetitorjev, postavljenih vzdolž železniških prog, zagotavlja kakovostno, neprekinjeno in zanesljivo komunikacijo med vozilom na progi in osebjem, ki upravlja promet, kot tudi vso ostalo komunikacijo med osebjem, ki neposredno ali posredno sodeluje pri izvajanju železniškega prometa ter vzdrževanju železniške infrastrukture. Kot tak je del enega od osnovnih strukturnih podsistemov železniške infrastrukture, in sicer del podsistema vodenje, upravljanje in signalizacija.

 

Izvedba del

  • Vzpostavitev sistema GSM-R na celotnem slovenskem železniškem omrežju.
  • Gradnja 246 baznih postaj in 110 repetitorjev z radijskim signalom pokriva 1200 kilometrov dolgo omrežje, ki ga sestavljajo glavne in regionalne proge. Te proge potekajo skozi 97 slovenskih občin.
  • Položitev optičnih kablov vzdolž celotnega železniškega omrežja (okoli 1.200 km kabelske trase).
  • Postavitev antenskih stolpov ob baznih postajah in repetitorjih.
  • Povezava novih baznih postaj s telekomunikacijskim in električnim omrežjem.
  • Izgradnja dispečerskega sistema, s katerim bodo opremljene vse železniške postaje na glavnih in regionalnih progah.

V praksi gradnja GSM-R sistema prinaša gradnjo baznih postaj s tipičnimi »hišicami« in postavitev antenskih stolpov. Stolpi so visoki od 5 do 35 metrov in so nameščeni vzdolž železniškega omrežja. Nameščeni so tako, da zagotavljajo ustrezno pokritost s signalom po celotni dolžini vseh železniških prog, saj lahko le tako sistem deluje nemoteno. Podobno kot javno radijsko komunikacijsko omrežje je tudi omrežje GSM-R sestavljeno iz baznih postaj, ročne mobilne ali fiksne terminalske opreme ter terminalske opreme, vgrajene v vlake. V nasprotju z večino drugih brezžičnih sistemov je pri sistemu GSM-R signal usmerjen vzdolž proge in pokriva kar se da ozko območje.

V okviru projekta so bile izdelane nove kabelske trase, položen optični kabel ter postavljeni antenski stolpi in pripadajoča oprema na 356 lokacijah. Urejeni so bili tudi tehnični prostori na železniških postajah ter v prometnih uradih. Na operativnih delovnih mestih je bil nameščen nov dispečerski sistem, na treh centralnih lokacijah - v Ljubljani, Mariboru in Postojni - pa medsebojno redundanten jedrni sistem za GSM-R in dispečerski sistem.

 

Določitev in lokacije baznih postaj

Pri določitvi lokacij baznih postaj je bilo potrebno upoštevati načrtovanje pokritja z ustreznim radijskim signalom za celotno 1.200 kilometrov dolgo železniško omrežje. Baznih postaj ni mogoče postavljati poljubno, temveč tako, da je zagotovljena pokritost celotnega železniškega omrežja z ustreznim radijskim signalom, katerega nivo je določen z mednarodnimi tehničnimi predpisi. Pri določitvi lokacij baznih postaj smo se skušali v čim večji meri izogniti poseljenim območjem, vendar zaradi močne razpršenosti naselij v Sloveniji ter razpršenosti gradnje znotraj samih naselij, to ni bilo povsod mogoče.

 

 

Ključni učinki uvedbe sistema GSM-R

  • Večja infrastrukturna zmogljivost in varnost železniškega omrežja.
  • Poenotenje obstoječega sistema radijske komunikacije.
  • Interoperabilnost in vzpostavljanje pogojev za nadgradnjo železniškega omrežja s sistemom ERTMS/ETCS (obstoječi analogni sistemi so zastareli in brez možnosti nadgradenj).
  • Manj motenj in zamud vlakov.
  • Prihranki pri signalni opremi.
  • Učinkovitejše domače in mednarodne transportne povezave in prosti pretok blaga ter ljudi v Evropi.

 

Vplivi na zdravje ljudi

Mejne vrednosti elektromagnetnega polja, stopnje varstva pred sevanjem v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja, način določanja in vrednotenja obremenitev okolja zaradi sevanja ter ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje čezmernega sevanja določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

Monitoring virov elektromagnetnega sevanja je podrobneje določen s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje. 

V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja (Ur.l. RS 70/96) so bile v okolici baznih postaj opravljene meritve veličin elektromagnetnega polja. Rezultati meritev so pokazali, da obremenitev okolja z visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem izven zaščitene okolice delujočih baznih postaj ne presega mejnih vrednosti in je kot taka sprejemljiva za okolje. Poročila o meritvah vira visokofrekvenčnega elektromagnetnega polja so javno dostopna.

 

Financiranje projekta 

Vrednost prve faze projekta, ki je zajemala pripravo strokovnih podlag in dokumentacije, je znašala 4.469.468,71 evra, pri čemer je EU v okviru TEN-T programa 2007–2013 sofinancirala 1.116.556,51 evra.

Druga faza projekta, ki je predstavljala izvedbo, je bila realizirana v višini 178.739.816,42 evra, pri čemer je EU v okviru Kohezijskega sklada 2007–2013 sofinancirala 89.040.059,23 evra.

Vrednost celotnega projekta je tako znaša 183.209.285,13 evra, od tega je bilo pridobljenih 90.156.615,74 evra evropskih sredstev.

 

Publikacije:

Digitalno železniško radijsko omrežje GSM-R

Elektromagnetna sevanja - najpogostejša vprašanja in odgovori

Meritve in numeričnih izračuni sevalnih obremenitev v okolici bazne postaje GSM-R in RDZ na območju Ljubljana-Vižmarje