Krajšamo razdalje

Železniška postaja Ljubljana je bila zgrajena leta 1849 kot prva železniška postaja v mestu, v sklopu gradnje Južne železnice Dunaj-Ljubljana-Trst. Je odprta za sprejem in odpravo potnikov v notranjem

Železniško logistično vozlišče Jesenice se nahaja na glavni železniški progi št. 20 na relaciji Ljubljana–Jesenice–državna meja.

Odsek Ljubljana–Divača je del glavne železniške proge št. 50 Ljubljana-Sežana-d.m., ki je bila zgrajena v obdobju 1846–1857 kot del »Južne železnice« Dunaj–Trst.

Gradnja izvennivojskih dostopov na perone na železniških postajah Laze, Kresnice, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Šentjur, Ponikva in Rače ter na postajališču Štore za namen uvedbe daljinskega vo

Namen projekta je uvedba daljinskega vodenja prometa na preostalih glavnih progah javne železniške infrastrukture in sicer na progah št. 10 d. m.–Dobova–Ljubljana in št. 30 Zidani Most–Šentilj–d. m.

Odsek d. m.–Dobova–Zidani Most leži na glavni železniški progi št. 10 d. m.–Dobova–Ljubljana in predstavlja na območju Slovenije glavno prometno povezavo Hrvaške s Slovenijo. Je tudi del jedrnega omre

Proga Maribor–Dravograd–Celovec–Beljak poimenovana Koroška proga, je bila zgrajena leta 1863 in je bila v lasti tedanje zasebne družbe Južna železnica (Südbahn-Gesellschaft) v okviru Avstro-Ogrske. Le

Odsek Divača–Sežana–državna meja je dolg 13,59 kilometra in je del glavne železniške proge št. 50 Ljubljana–Sežana–državna meja. Območje obdelave je omejeno z italijansko–slovensko mejo na zahodu

Regionalna železniška proga št. 70 Jesenice–Sežana tako imenovana Bohinjska železniška proga je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga–Jesenice–Gorica–Trst. Z

Proga med Celjem in Velenjem je del nekdanje Lavantinske železnice med Zeltwegom in Celjem, ki so jo v več fazah gradili v drugi polovici 19. stoletja. Omenjeni odsek, ki so ga gradile Štajerske dežel

Glavna železniška proga št. 20 Ljubljana–Jesenice je enotirna proga, zaradi česar je njena prepustnost omejena. Povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti proge s postopno ureditvijo dvotirne proge

Evropski sistem za nadzor vlakov (European Train Control System – ETCS) je eden od ukrepov vzpostavitve notranjega trga Evropske unije za zagotavljanje interoperabilnosti evropskega železniškega omrež

Železniška postaja Nova Gorica se nahaja na enotirni, neelektrificirani regionalni železniški progi št. 70 Jesenice–Sežana. Z izvedbo nadgradnje železniške postaje Nova Gorica bo dosežen eden od pogoj

Železniška proga Maribor–Šentilj–državna meja, ki je bila zgrajena leta 1846 v okviru gradnje Južne železnice Dunaj–Trst, je del glavne železniške proge št. 30 Zidani Most–Šentilj–državna meja. Je tud

Železniška postaja Pragersko, ki je namenjena tovornem in potniškemu prometu v notranjem in mednarodnem prometu, je sestavni del jedrnega TEN-T omrežja, saj leži na stičišču Baltsko-jadranskega korido

Železniška postaja Domžale se nahaja na regionalni progi št. 21 Ljubljana Šiška–Kamnik Graben, ki ni elektrificirana. V letu 2022 je predvidena nadgradnja železniške postaje s katero bo zagotovljena p

Železniška postaja Grosuplje predstavlja stičišče regionalne železniške proge št. 80 državna meja–Metlika–Ljubljana in regionalne železniške proge št. 82 Grosuplje–Kočevje. Njena trenutna omejena prep

Glavna železniška proga št. 20 Ljubljana–Jesenice–država meja je enotirna, elektrificirana proga, ki je bila zgrajena v obdobju 1869–1870 kot del takratne proge Ljubljana–Trbiž. V letih 1963 in 1964 j

Železniški progovni odsek Zidani Most–Celje je sestavni del glavne železniške proge št. 30 Zidani Most–Šentilj–državna meja. Glavna železniška proga je na poteku Zidani Most–Maribor dvotirna, na potek

Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor in predstavlja pomembno čezmejno povezavo na železniški progi München–Salzburg–Ljubljana-Solun.

Regionalna železniška proga št. 82 Grosuplje–Kočevje, t.i. kočevska proga, ki je dolga 49 km, je bila predana v uporabo leta 1893. Po prenovi ceste Škofljica–Kočevje je število potnikov pričelo naglo

Več o tem

Območje Bivja predstavlja ozko grlo na obstoječi železniški progi Divača–Koper, zato je bila izvedena sanacija tega dela. Izvlečni tir je zajemal izgradnjo krajšega odseka drugega tira na delu med pos

Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju je za evropske in slovenske prometne koridorje izjemnega strateškega pomena.

Proga Divača–Koper je sestavni del omrežja TEN-T, in sicer železniške osi Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja, ki je prednostni projekt št. 6 TEN-T.

Posodobitev železniške proge na odseku Pragersko–Hodoš je bila ena od naših prednostnih nalog pri vzpostavitvi konkurenčne železniške povezave z vzhodno Evropo.

Evropski sistem za nadzor vlakov (European Train Control System – ETCS) je eden od ukrepov vzpostavitve notranjega trga Evropske unije za zagotavljanje interoperabilnosti evropskega železniškega omrež

Osnovni namen projekta nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica–Pragersko je zagotavljanje normalnega tehničnega stanja javne železniške infrastrukture ter s tem povečanje varnosti in ure

Osnovni namen projekta nadgradnja odseka glavne železniške proge Dolga Gora–Poljčane je zagotavljanje normalnega tehničnega stanja javne železniške infrastrukture ter s tem povečanje varnosti in ureje

Pristojni ministrstvi za promet Slovenije in Italije sta na razpis Evropske komisije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T sredstva) v letu 2007 prijavili skupni projekt izdelave študij in