Slovenska Bistrica - Pragersko

Osnovni namen projekta nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica–Pragersko je zagotavljanje normalnega tehničnega stanja javne železniške infrastrukture ter s tem povečanje varnosti in urejenosti železniškega prometa.

Odsek železniške proge Slovenska Bistrica–Pragersko leži na glavni progi Zidani Most–Pragersko–Šentilj/Hodoš in je sestavni del omrežja TEN-T na železniški osi Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja, ki predstavlja 6. prednostni projekt tega omrežja. Razvoj omenjene železniške osi je opredeljen kot prednostna naloga v smernicah Evropske unije za razvoj čez-evropskega prometnega omrežja. Obravnavani odsek železniške proge je tudi del V. mednarodnega železniškega koridorja, ki predstavlja enega izmed desetih prednostnih železniških koridorjev med državami Evropske unije in drugimi evropskimi državami, s katerimi je opredeljen razvoj prometne infrastrukture v Evropi. Eden od ključnih elementov evropskega integracijskega procesa na področju prometa je razvoj teh mednarodnih koridorjev za mednarodni potniški in tovorni promet, ki poteka po cesti, železnici, morju ali v kombinaciji teh načinov.

 

 

V okviru projekta smo na odseku Slovenska Bistrica–Pragersko nadgradili odsek dvotirne železniške proge v skupni dolžini 4 kilometrov in sanirali spodnji ustroj (vgradnja tampona debeline 70 centimetrov), premostitvene objekte, mostove, prepuste ter oporne in podporne zidove. Obnovili smo nivojski prehod Leskovec, ki je tlakovan z montažnimi gumijastimi ploščami, in sanirali predor Črešnjevec. Zgradili smo dva nova montažna prepusta, šest težnostnih nasipov in uredili odvodnjavanje progovnega telesa na celotnem medpostajnem odseku. Dela so zajemala tudi obnovo vozne mreže ter ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav.

CILJI PROJEKTA

Z nadgradnjo proge so izboljšane transportne storitve in zagotovljena zmogljivost omrežja za prihodnje potrebe. Z vgradnjo novih tehnologij je zagotovljena zahtevana raven tehničnih standardov, kar bo prispevalo k interoperabilnosti in konkurenčnemu položaju tovornega prometa.

  • Zagotovitev večje hitrosti vlakov in večjih obremenitev – dvig kategorije proge s C3 na D4 ter s tem odprava ozkega grla glede na kategorijo proge.
  • Povečanje prepustne zmogljivosti proge s 165 vlakov/dan na 170 vlakov/dan.
  • Povečanje prevozne zmogljivosti proge z 11.950.000 neto ton letno na 12.240.000 neto ton letno.
  • Skrajšanje voznega časa.
  • Zmanjšanje stroškov vzdrževanja.
  • Kakovostnejše storitve prevoznika.

FINANCIRANJE PROJEKTA

Celotna vrednost naložbe znaša 26,53 milijona evrov, od česar je Evropska komisija iz Kohezijskega sklada sofinancirala delež v višini 13,47 milijona evrov.

 

 

Delež sofinanciranja v %
  • Finančni prispevek Evropske unije - Kohezijski sklad
  • Finančni prispevek proračuna RS