Projekti

Železniška proga Maribor–Šentilj, ki je bila zgrajena leta 1846 v okviru gradnje Južne železnice Dunaj–Trst in je dolga skoraj 16 km, je del glavne železniške proge št. 30 Zidani Most–Šentilj–državna

Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor in predstavlja pomembno čezmejno povezavo na železniški progi München–Salzburg–Ljubljana-Solun.

Območje Bivja predstavlja ozko grlo na obstoječi železniški progi Divača–Koper, zato je potrebna sanacija tega dela. Izvlečni tir zajema izgradnjo krajšega odseka drugega tira na delu med postajo Kope

Postaja Pragersko je sestavni del jedrnega TEN-T omrežja, saj leži na stičišču Baltsko-jadranskega koridorja, ki poteka v smeri Gradec–Šentilj–Maribor–Ljubljana–Koper/Trst in Sredozemskega koridorja,

Železniški progovni odsek Zidani Most–Celje je sestavni del glavne železniške proge št. 30 Zidani Most–Šentilj–državna meja. Glavna železniška proga je na poteku Zidani Most–Maribor dvotirna, na potek

Evropski sistem za nadzor vlakov (European Train Control System – ETCS) je eden od ukrepov vzpostavitve notranjega trga Evropske unije za zagotavljanje interoperabilnosti evropskega železniškega omrež

Evropski sistem za nadzor vlakov (European Train Control System – ETCS) je eden od ukrepov vzpostavitve notranjega trga Evropske unije za zagotavljanje interoperabilnosti evropskega železniškega omrež

Posodobitev železniške proge na odseku Pragersko–Hodoš je bila ena od naših prednostnih nalog pri vzpostavitvi konkurenčne železniške povezave z vzhodno Evropo.

Osnovni namen projekta nadgradnja odseka glavne železniške proge Dolga Gora–Poljčane je zagotavljanje normalnega tehničnega stanja javne železniške infrastrukture ter s tem povečanje varnosti in ureje

Osnovni namen projekta nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica–Pragersko je zagotavljanje normalnega tehničnega stanja javne železniške infrastrukture ter s tem povečanje varnosti in ure

Več o tem

Proga Divača–Koper je sestavni del omrežja TEN-T, in sicer železniške osi Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja, ki je prednostni projekt št. 6 TEN-T.

Več o tem

Več o tem

Železniška proga Grosuplje–Kočevje, t.i. kočevska proga, dolžine 49 km, je bila predana v uporabo leta 1893. Postaje so opremljene z mehanskimi signalno-varnostnimi napravami in signali, proga je bila

Obstoječa dvotirna elektrificirana železniška proga Ljubljana–Divača je sestavni del obeh TEN-T koridorjev, ki potekata preko Slovenije in sicer Sredozemskega in Baltsko-jadranskega koridorja.

Glavna proga št. 20 Ljubljana–Kranj–Jesenice je enotirna proga, zaradi česar je njena prepustnost omejena, ob tem pa je problematična tudi povezanost letališča Jožeta Pučnika z glavnim mestom. Modern

Projekt izgradnje Tivolskega loka  obsega izgradnjo direktne povezave med dvotirno železniško progo št. 50 Ljubljana–Sežana (d.m.) in med enotirno železniško progo št. 20 Ljubljana–Jesenice (d.m.),  s

Projekt nove dvotirne železniške proge Trst–Divača je skupen slovensko-italijanski projekt. Odsek nove proge predstavlja del bodočega evropskega, jedrnega železniškega TEN-T omrežja in leži na t.i. Sr

Namen projekta je uvedba daljinskega vodenja prometa na preostalih glavnih progah javne železniške infrastrukture, in sicer na progah št. 10 d.m.–Dobova–Ljubljana in št. 30 Zidani Most–Šentilj–d.m.